O meni
Sem Darja Glavan iz Velikih Kompolj in spadam med zadnje generacije šolanih usnjark v Sloveniji. Srednjo usnjarsko šolo sem zaključila v Domžalah. Čeprav sem se nanjo vpisala bolj po spletu okoliščin, mi je šolanje hitro priraslo k srcu, predvsem zaradi praktičnega dela.
Praktični pouk je potekal v posebej opremljeni delavnici zunaj šole, kjer smo uporabljali različne stroje in orodja za obdelavo usnja, med njimi štanco, šivalne stroje in stroj za tanjšanje usnja. Dneve smo začenjali z razdelitvijo kantic lepila, nato pa v parih izdelovali različne usnjene izdelke. Najprej smo se učili osnovnih tehnik rezanja, lepljenja in šivanja pri izdelavi denarnic, pozneje pa smo svoje znanje nadgradili še z izdelovanjem torbic.
Dragocene izkušnje sem pridobila tudi pri usnjarskem mojstru Viktorju Barliču iz Perovega pri Grosupljem, kjer sem opravljala praktični del šolanja. Pri delu sem morala samostojno pripraviti kroje na podlagi fotografij iz revij in nato po njih izdelati končne izdelke. Velik del časa v delavnici mi je družbo delal kužek, ki je poskrbel za prijetno delovno vzdušje.
Delo v delavnici me je naučilo tudi iznajdljivosti. Kadar se je kakšen stroj pokvaril, ni bilo nikogar, ki bi ga popravil namesto mene, zato sem se popravil lotila sama. Tako sem poleg usnjarskih spretnosti osvojila tudi osnovno vzdrževanje in popravilo strojev, kar mi je pri delu pogosto prišlo prav.
Moja specialnost je izdelava usnjene galanterije. Doma imam svojo delavnico, opremljeno z različnimi šivalnimi stroji in napravami za obdelavo usnja, kjer nastajajo unikatni izdelki po meri in željah strank.
Izdelujem modne torbice, denarnice, pasove ter druge usnjene izdelke po naročilu. Največ svojega časa posvečam izdelavi torbic, saj je povpraševanje po njih največje. Posebno zadovoljstvo mi predstavlja dejstvo, da torbice sama tudi oblikujem, zato je vsak izdelek rezultat lastne zamisli, ustvarjalnosti in natančnega ročnega dela.
Pri oblikovanju me navdihuje priznana slovenska oblikovalka torbic Marjeta Grošelj iz Ljubljane, katere delo že vrsto let občudujem.
Izdelava torbice je zahteven in skrbno načrtovan proces, ki poteka v več korakih. Najprej nastane skica, sledi izdelava in izrez kroja, nato pa obdelava usnja, ki vključuje tanjšanje, lepljenje, sestavljanje in šivanje posameznih delov. Za izdelavo ene unikatne torbice običajno potrebujem približno dva dni, pri zahtevnejših modelih pa tudi več.
Veliko pozornosti namenjam izbiri kakovostnih materialov, saj vrsta usnja pomembno vpliva na videz in uporabnost izdelka. Za torbice najraje uporabljam mehko goveje usnje, za denarnice telečje usnje, za pasove pa trdo in debelo kravje usnje, ki zagotavlja trpežnost in dolgo življenjsko dobo.
Vsak izdelek nastaja ročno, z veliko natančnosti, potrpežljivosti in spoštovanja do tradicionalne usnjarske obrti, ki jo z veseljem ohranjam in razvijam tudi danes.
Ob delu v delavnici sem tudi mama šestim otrokom, ki so bolj ali manj odraščali med usnjem, kroji in šivalnimi stroji. Delavnica je bila dolga leta tudi njihov drugi dom, zato so že od malih nog spoznavali usnjarsko obrt in spremljali nastajanje izdelkov.
Z otroki sem bila pogosto gostja v vrtcih, kjer sem izvajala delavnice za spoznavanje poklicev. Otrokom sem na zanimiv in ustvarjalen način predstavila delo usnjarke, pri tem pa smo skupaj izdelovali preproste usnjene izdelke, na primer obeske za ključe, ki so jih nato lahko podarili svojim staršem. Takšna srečanja so bila vedno prijetna priložnost za ohranjanje in prenašanje znanja o tradicionalnih obrtih na mlajše generacije. Tudi danes rada delim svoje znanje tudi z odraslimi, ki jih zanima oblikovanje in izdelovanje usnjenih izdelkov.
V domačem okolju sem skozi leta postala prepoznaven in zanesljiv naslov za različna popravila ter izdelavo izdelkov po naročilu. Poleg običajne usnjene galanterije se pogosto lotim tudi zahtevnejših projektov, ki od mene zahtevajo dodatno mero natančnosti, iznajdljivosti in prilagajanja. Tako sodelujem pri oblikovanju in popravilih motoristične opreme, izdelavi pasov za delovno orodje, kostumov ter drugih unikatnih izdelkov, pri katerih je treba poiskati rešitve po meri naročnika.
Prav raznolikost dela in možnost ustvarjanja nečesa uporabnega ter trajnega mi pomenita največje zadovoljstvo in sta razlog, da usnjarski obrti ostajam predana še danes.